Stres in miselno breme: kako najti mir v vsakdanu

Miselna obremenitev: o čem govorimo?

Miselna obremenitev je nevidno delo organiziranja in predvidevanja: misliti na opravila, jih načrtovati, preverjati, ali so opravljena, si zapomniti datume, papirje, nakupe, rojstne dneve. Tudi ko opravilo izvede nekdo drug, breme nosi oseba, ki se ga mora spomniti.

Vpliva tako na delo kot na osebno življenje in se sešteva. V gospodinjstvih je pogosto neenakomerno porazdeljena in še vedno močno bremeni ženske.

Določena mera stresa je del življenja: to je normalen odziv telesa na zahtevno situacijo in nam pomaga, da se ji postavimo po robu. Težava nastane, ko stres postane stalen in ne ostane več časa za okrevanje.

Znaki, da je vaše miselno breme pretežko

Telo in um pogosto pošiljata signale, preden jih opazimo. Bodite pozorni na:

• utrujenost, ki ne mine, niti po nočnem spancu;
• težave z uspavanjem, ker vam po glavi neprestano kroži seznam opravil;
• nenavadna razdražljivost, vzkipljivost zaradi malenkosti;
• pozabljivost in težave s koncentracijo;
• občutek, da se nikoli ne morete ustaviti ali uživati v počitku brez občutka krivde;
• telesna napetost: vrat, ramena, stisnjena čeljust, glavoboli.

Ti znaki niso specifični in imajo lahko druge vzroke. Če trajajo, se posvetujte z osebnim zdravnikom.

Kako lahko zmanjšate miselno obremenitev?

Ne gre za to, da bi naredili več, temveč da razmišljate drugače. To je tisto, kar deluje zame in za mnoge ljudi okoli mene.

Izpraznite glavo na papir

En sam seznam, na enem mestu (v beležnici ali aplikaciji), namesto lepljivih listkov povsod. Kar je zapisano, si ni treba več zapomniti.

Resnično določite prednostne naloge

Vsako jutro izberite tri pomembne stvari, ki jih boste ta dan opravili. Vse drugo je dodatek. Ne morete narediti vsega in to ni neuspeh.

Delite naloge, ne le prenašajte jih

Razdelitev gospodinjskih opravil je dobra. Še boljše je predati odgovornost, da se nanje spomnimo. Na primer: »za zdravniške preglede otrok poskrbiš ti od začetka do konca«, ne pa »lahko rezerviraš termin, ki sem ti ga zapisala?«.

Sprejmite »dovolj dobro«

Preprost obrok, dom, ki ni popolnoma pospravljen, krajše e-poštno sporočilo: nihče vam tega ne bo zameril, vi pa boste prihranili energijo.

Naučite se reči ne

Vsak »da« novi prošnji je »ne« trenutku počitka. Preden privolite, si lahko vzamete čas za razmislek.

Kako obvladovati stres v vsakdanu: moji mali rituali

Za umiritev ni nujno potrebno veliko časa. Pogosto vam dobro denejo prav majhni, ponavljajoči se obredi.

• Dihajte počasi. Skozi nos vdihnite, medtem ko štejete do štiri, nato nežno izdihnite skozi usta, medtem ko štejete do šest. Že nekaj minut zadostuje za pravi oddih.
• Gibajte se vsak dan. Sprehod, najbolje zunaj na dnevni svetlobi, vam pomaga, da se počutite bolje in sprostite napetost.
• Izklopite obvestila ob določenih urah dneva in telefon zvečer odložite stran od sebe.
• Vzemite si pravi odmor za kosilo, stran od zaslona.
• Privoščite si nežen trenutek: vroč zeliščni čaj, ki ga počasi srkate, prhanje brez naglice, nekaj strani knjige.
• Ostanite povezani: klic prijateljici, čas z ljubljeno osebo. Pogovor olajša breme.

Zvečer naredim mali »izklop«: na papir zapišem, kar ostane za naslednji dan, nato zvezek zaprem. Seznam je na varnem in moj um lahko počiva.

Spanje, prehrana, odmori: osnove, ki štejejo

Spanje

Pogosto je prva žrtev stresa, vendar je prav spanec tisti, ki nam pomaga, da si opomoremo. Hodite spat ob rednih urah, uro pred spanjem se izogibajte zaslonom, spalnica pa naj bo tiha, temna in hladna.

Prehrana

Ko smo preobremenjeni, izpuščamo obroke ali prigrizujemo. Poskusite ohraniti tri preproste, raznolike obroke s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi živili in beljakovinami. Omejite preveč kave, zlasti popoldne, pa tudi alkohol.

Prehranska dopolnila, zmerno

Nobeno prehransko dopolnilo ne odpravi stresa ali psihične obremenjenosti. Če pa je vaša prehrana v napornem obdobju manj raznolika, imajo nekatera hranila priznano vlogo: na primer več vitaminov skupine B in vitamin C prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za raznoliko in uravnoteženo prehrano ter zdrav način življenja. Če jemljete zdravila, ste noseči ali dojite, se posvetujte z zdravstvenim delavcem.

Kdaj poiskati pomoč?

Ni sramotno poiskati pomoči. Priporočam, da se pogovorite z osebnim zdravnikom, če:

• utrujenost, težave s spanjem ali razdražljivost trajajo več tednov;
• počutite se nenehno preobremenjeni, brez predaha;
• izgubljate zanimanje ali veselje do stvari, ki ste jih prej radi počeli;
• imate telesne znake, ki vas skrbijo (razbijanje srca, pogosti glavoboli, prebavne težave);
• vaše stanje na delovnem mestu postaja težko obvladljivo.

Vaš osebni zdravnik vas lahko po potrebi napoti k psihologu. Na delovnem mestu je še ena oseba, s katero se lahko pogovorite, zdravnik medicine dela. Če pa preživljate trenutek hude stiske, v Franciji pokličite 3114, brezplačno nacionalno linijo za preprečevanje samomora, dosegljivo 24/7, v nujnih primerih pa 15.

Pogosta vprašanja